Anton Komat: “Tovarna glifosata v Račah je speča ekološka bomba”

Kljub temu, da so govorice o povezavi herbicida glifosata z rakom vse glasnejše, da sta v dveh tožbah v ZDA tožnika dobila milijonski odškodnini zaradi uporabe tega herbicida, se bo v primeru izdanega okoljevarstvenega dovoljenja proizvodnja v podjetju Albaugh v Račah povečala kar za 6-krat.

Sporen herbicid glifosat je morda končno dobil zadnji, če ne, pa vsaj predzadnji žebelj v krsto. Tožba proti korporaciji Monsanto, ki jo je pred časom sicer odkupil nemški Bayer, je na sodiščih v ZDA že dvakrat triumfirala v korist tožnikoma: v obeh primerih sta vrtnarja, ki sta s škropivom Roundup, v katerem se nahaja aktivna sestavina glifosat, uničevala plevel in pozneje zbolela za rakom. Dewayne Lee Johnson, ki je leta 2014 dobil globoke kožne razjede in Ne-Hodkinov limfom, bo tako od Bayerja dobil izplačanih 78,5 milijonov evrov. Rak v grlu je razvil tudi 70-letni vrtnar Edwin Hardeman. Pred dnevi je zvezna porota v San Franciscu tudi v njegovem primeru presodila, da je za razvoj raka v grlu bistveno prispeval omenjen herbicid.

Anton Komat: glifosat je kancerogeni kemični stvor

Kot je za naš osrednji spletni medij zapisal Anton Komat, znan slovenski okoljevarstvenik in kolumnist, je “tovarna v Račah speča ekološka bomba, saj se kadarkoli lahko zgodi nesreča, ki bo povzročila katastrofalno onesnaženje, “glifosat pa ni zgolj kancerogeni kemični stvor, ampak ima na vesti še številna druga obolenja in patološke spremembe fiziologije pri človeku.” Med njimi navaja denimo motnje v biosintezi proteinov, pomanjkanje nevrotransmiterjev, motnje metabolizma bakterij in rastlin, blokada aktivacije hormona D3, blokiranje esencialnih mikroelementov cinka, bakra in mangana, ki so zaradi glifosata izropani iz rastlin in jih posledično ne dobi tudi človek z uživanjem rastlinske hrane, motnje biosinteze sulfatov, zrušenje ravnovesja mikrobioma v črevesju zaradi antibiotičnega delovanja, ubijanje življenja v prsti v rizosferi, oslabljeno delovanje ščitnice ter odpornost na antibiotike pri bakterijah E. coli ter salmonela, in sicer že pri zelo nizkih koncentracijah.

Nevaren glifosat v naši neposredni bližini

Če ste mislili, da je to še eden onih primerov, s katerimi tu nimamo nič, da je pač tam nekje v daljavi, nas pa se tiče ravno toliko, kolikor o tem preberemo v medijih, ste v zmoti. Navsezadnje imamo le nekaj kilometrov iz Maribora tovarno s proizvodnjo glifosata podjetja Albaugh TKI, namerava proizvodnjo spornega herbicida povečati kar za šestkrat, za kar so že leta 2017 zaprosili za novo okoljevarstveno dovoljenje. In to kljub dejstvu, da je po Svetovni zdravstveni organizaciji glifosat uvrščen med »morebitno rakotvorne« snovi. Vse morebitne javne raziskave, opravljene s strani multinacionalk, ki proizvajajo zloglasen glifosat, so bile do nedavnega prepovedane za javnost, vse dokler ni sodišče v EU presodilo, da takšno početje ni v interesu zdravja populacije. Dotlej je zeleno luč prepovedi objave izsledkov omogočala Evropska agencija za varnost hrane (Efsa), prav tista organizacija, ki bi morala stopiti na stran ljudi, namesto kapitala, če se že proglaša za organizacijo, ki skrbi za varnost hrane. Razkritje dokumentov je onemogočala z izgovorom, da slednje ne bi bilo profitabilno za korporacije, ki proizvajajo glifosat.

Aktivisti bodo zahtevali prepoved uporabe glifosata v Sloveniji

Sicer se okrog tovarne Albaugh TKI v Račah dviga veliko prahu. Čeprav povezave ni mogoče potrditi, se ponuja ideja, da je visoko stopnjo rakavih obolenj na Osnovni šoli Rače mogoče pripisati bližini omenjene proizvodnje sedaj (vsaj po ameriških smernicah) dokazano rakotvornega glifosata. Velja omeniti, da v slovenski podružnici korporacije, ki ima proizvodnjo po vsem svetu, za naš portal niso mogli komentirati problematike glifosata, tudi v povezavi z podružnico v Račah, zato smo se obrnili na sedež podjetja v Švici. Na odgovore še čakamo. Kakšna bo usoda sporne proizvodnje pri nas, tako še ni jasno. “Edina pot odprave tega zla je popolna prepoved uporabe glifosata v Sloveniji, kar bomo aktivisti v kratkem tudi zahtevali,” zatrjuje Komat. Naj omenimo, da so herbicid prav tako prepovedali tudi v Franciji. O prihodnjih namerah glede nadaljnje proizvodnje glifosata v Sloveniji molčijo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer so pristojni za registracijo škropiv v Sloveniji, saj nam še niso posredovali svojega stališča glede proizvodnje glifosata v Sloveniji.

Od kod tolikšna obolevnost za rakom na lokalni osnovni šoli?

Pred leti so v Račah opazili, da je obolevnost za rakom zaposlenih na lokalni osnovni šoli izredno visoka. Kot so zapisali na strani Ekološke iniciative Rače, je aprila 2013 ravnatelj OŠ Rače, Jožef Jurič, člane sveta zavoda OŠ Rače seznanil s podatkom, da je od leta 1990 kar 22 zaposlenih na OŠ Rače zbolelo za rakavimi obolenji. Gre za stopnjo, ki je precej višja od stopenj obolevnosti v primerjavi z drugimi okoliškimi osnovnimi šolami. Vodstvo Občine Rače Fram je po besedah ravnatelja Juriča tedaj zavrnilo možnost sodelovanja in ni želelo financirati raziskave, ki bi poskušala poiskati razloge za tako visoko obolevnost za rakavimi obolenji med zaposlenimi na osnovni šoli. A kot kaže, se bo sedaj to spremenilo.

Kmalu razgrnitev raziskave na Onkološkem inštitutu

Po sicer neuradnih, a zanesljivih informacijah bodo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani v povezavi z Ekološko inciativo Rače kmalu razgrnili obsežno raziskavo, v kateri bodo skušali najti vzroke za visoko obolevnost za rakom v Račah in v okolici. Slednje so za nas potrdili tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani: “Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo v sklopu Registra raka RS izvedli epidemiološko raziskavo o pojavljanju raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače Fram in okoliških naseljih. Trenutno smo v fazi priprave javne predstavitve zaključnega poročila z rezultati raziskave, ki jo načrtujemo za pomlad,” so za osrednji mariborski spletni medij Maribor24 dejali na Onkološkem inštitutu.

Največja uporabnika glifosata: Dars in Slovenske železnice

Kot nam je zaupal Komat, se trenutno v Sloveniji uporablja 25 pripravkov, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Šokantno je dejstvo, da ga letno prodajo med 80 do 85 ton! Le kam romajo tone in tone strupenih odplak? “Strup se poliva vsepovsod, po njivah in javnih površinah, kot so ceste, parkirišča, železnice, parki, pokopališča, športna in otroška igrišča, med tlakovci na trgih in dvoriščih, po kolesarskih stezah in pešpoteh,” za Maribor24 pove Komat. Daleč največ ga porabita DARS in Slovenske železnice, ostalo porabijo komunalne službe, upravljavci javnih površin, neizobraženi državljani in kmetijstvo. V kmetijstvu največ glifosata porabijo v sadovnjakih in vinogradih, ker ne vstopa v stebla dreves in trte, zato pa uniči vse druge rastline. Glede na dejstvo, da je glifosat odlično topen v vodi, se ga zagotovo nekaj najde tudi v vinu. A kaj bi okolišili, najdemo ga praktično povsod, v vsaki točki vodnega kroga, tudi v zraku. “V ZDA je 75 % padavin kontaminiranih z glifosatom. Pred kontaminacijo ni varna nobena eko pridelava, ki ni pod streho! Ob ogromni letni količini porabljenega strupa je jasno, da je kontaminiran celoten ekosistem in da njegovo antibiotično delovanje uničuje rodnost prsti.”

https://maribor24.si/lokalno/anton-komat-tovarna-glifosata-v-racah-je-speca-ekoloska-bomba

Advertisements

Rače: zbiranje podpisov za takojšnje zaprtje tovarne Albaugh TKI

Prek spleta poteka zbiranje podpisov pod peticijo za prepoved uporabe, prodaje in proizvodnje rakotvornega glifosata v Sloveniji, posledično pa za takojšnje zaprtje tovarne Albough TKI v Račah.

Podpisniki navajajo, da bodo z zbranimi 5.000 podpisi v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona za prepoved uporabe, prodaje in proizvodnje glifosata v Sloveniji. In posledično zahtevali takojšnje zaprtje tovarne strupov v Račah.

Zapisali so še, da so končno tudi ameriška sodišča presodila, da glifosat v herbicidih povzroča raka. Znanstveniki pa so dokazali, da glifosat ni nevaren samo ljudem, temveč usodno škoduje tudi čebelam.

Večjo pozornost so namenili proizvodnji v nekdanjem Pinusu v Račah, ki je prešlo v last ameriškega lastnika.

Pri tem se opirajo na članek v Delu, objavljen v letu 2015, ko je avtorica Katerina Vidner Ferkov med drugim zapisala:

“Dennis Albaugh, ameriški »princ pesticidov«, kakor ga je poimenovala revija Forbes, je kupil kemično tovarno (prej Pinus) v Račah. Multimilijarder iz zvezne države Iowa s kmetijskimi kemikalijami konkurira po vsem svetu zloglasni multinacionalki Monsanto.

Med izdelki tovarne Albough TKI v Račah je tudi herbicid boom effect, ki vsebuje glifosat. Po napovedih bo globalni trg z glifosatom leta 2019 dosegel 8,79 milijarde dolarjev.

AVSTRIJA PREPOVEDALA UPORABO GLIFOSATA

Uporabo glifosata pa je pred dnevi prepovedala Avstrija. Tako je soglasno odločil Deželni zbor avstrijske Koroške. Avstrija je tako postala prva evropska regija, kjer se za zatiranje plevela ne sme uporabljati človeku škodljivih snovi.

Dežela Koroška se je na prepoved glifosata in drugih škodljivih herbicidov pripravljala že nekaj časa. Ob koncu lanskega leta je Evropska komisija pritrdila želji regije, da prepove glifosat in druge škodljive herbicide. Tako bodo lahko zasebniki na avstrijskem Koroškem namesto 355 pesticidov uporabljali samo 14 še dovoljenih.

Boj proti uporabi glifosata izvira predvsem iz raziskav, ki kažejo na hude negativne vplive herbicida na človekovo zdravje.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so o tem zapisali: “Izpostavljenost glifosatu povezujejo pri ljudeh predvsem z razvojem ne-Hodgkinovega limfoma.”

KAJ JE GLIFOSAT?

Glifosat (N-(fosfonometil) glicin) je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave, ki tekmuje s komercialnimi posevki po vsem svetu. Herbicid je leta 1970 odkril kemik John E. Franz, zaposlen v podjetju Monsanto. Monsanto je herbicid dal na trg leta 1970 pod imenom Roundup; zadnji komercialno pomemben patent Monsanta v ZDA je potekel leta 2000.

Glifosat so kmetje hitro sprejeli, še toliko bolj, ko je Monsanto ponudil proti glifosatu odporna semena, ki so pridelovalcem omogočila uničevati plevel brez škode za pridelek.

Neverjetno: Rakotvoren glifosat najdemo tudi v nekaterih znamkah piva, v hrani, tudi v plenicah.

Peticija je dostopna tukaj: https://www.pravapeticija.com

M. P.

http://mojepodravje.si/race-zbiranje-podpisov-za-takojsnje-zaprtje-tovarne-albough-tki/

 

V Sloveniji rakotvorni glifosfat mirno uporabljamo in proizvajamo v Račah

Kakšen absurd je Slovenija kot članica Evropske unije pripravljena sprejeti. V ZDA zaradi uporabe rakotvornega herbicida glifosat padajo več deset milijonov evrov težke odškodninske tožbe. V Sloveniji ga mirno uporabljamo.

 

Slovenija je namreč pri glasovanju na evropski ravni temu rakotvornemu zatiralcu plevela dala zeleno luč. Pri nas ga tudi proizvajamo. Podjetje Albaugh v Račah je lani proizvodnjo celo povečalo, in sicer za šest odstotkov. Trenutno v Sloveniji uporabljamo 25 pripravkov, ki vsebujejo rakotvorni glifosat. Letno ga gre v prodajo tudi do 85 ton.

Največ, od 75 do 85 odstotkov, se ga uporablja za vzdrževanje železnic, cest in občinskih javnih površin. Daleč največ ga porabita Dars in Slovenske železnice. Preostala poraba se razporedi med komunalne službe, upravljavce javnih površin, kmetijstvo in posameznike.

Komat Anton, naravovarstvenik in raziskovalec, je pojasnil negativne učinke glifosata za naše zdravje. “Moti delovanje ščitnice, povzroča izreden porast pojavnosti levkemije pri otrocih, tako imenovani ne-Hodgkinov limfom, ki je v 30 letih več za 80 odstotkov,” je dejal.

In ravno v Račah, kjer proizvajajo glifosat, so že pred leti opazili izjemno visoko obolevnost za rakom. Od leta 1990 je 22 ljudi zaposlenih na Osnovni šoli Rače zbolelo za različnimi rakavimi obolenji.

Povezava ali zgolj naključje?

Okoljevarstveniki vse bolj vpijejo, da podjetje v Račah pomeni ekološko bombo. Opozarjajo, da glifosat ni zgolj rakotvorna snov, kar je potrdila tudi Mednarodna agencija za raziskovanje raka, ampak lahko pri človeku povzroči številna druga obolenja in patološke spremembe.

Jožef Jurič, nekdanji ravnatelj OŠ Rače, pravi, da je v zadnjih 25 letih za rakom zbolelo 22 ljudi. Te podatke je svetu zavoda šole predstavil že pred šestimi leti. Stopnja obolevnosti z rakom je bila v primerjavi z drugimi okoliškimi osnovnimi šolami ogromna, je povedal.

Najprej so mislili, da so obolenja verjetno posledica onesnaževanja, kot največjega onesnaževalca so takrat navedli podjetje Pinus.

Zadevi je Jurič želel priti do dna

“Ustavilo se je pri tem, da bi morali za raziskavo plačati par 10 tisoč evrov. Tega denarja šola ni imela, občina pa ni hotela plačati,” je pojasnil Jurič.

Njegovo delo se končno nadaljuje. V povezavi z Ekološko inciativo Rače raziskavo opravljajo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Aleksander Zidanšek iz Ekološke iniciative Rače je pojasnil, da si iniciativa “želi objektivnih podatkov o obremenjenosti občanov z nevarnimi snovmi”.

Ni pa le v proizvodnji herbicidov, je še poudaril Zidanšek. Tu so lakirnica Magna, sežigalnica, letališče in tudi herbicid atrazin, ki se, čeprav je prepovedan že 17 let, še vedno uporablja.

Pa to še zdaleč ni vse. “V preteklosti je bilo precej divjih odlagališč nevarnih snovi, ki jih je država nameravala sanirati, znana je Kozoderčeva jama, potem je, preden je prišla sanacija, ta enostavno izginila iz načrtov za sanacijo,” je razložil Zidanšek.

https://siol.net/novice/slovenija/v-sloveniji-rakotvorni-glifosfat-mirno-uporabljamo-video-494390

 

Zgledi: Avstrijska Koroška prva brez glifosata

Zasebnikom bodo prepovedali uporabo spornega herbicida. Pri nas najprej prepoved uporabe na javnih površinah.

Avstrijska Koroška prva brez glifosata

Celovec – Avstrijska Koroška bo prva evropska regija, ki bo zasebnikom prepovedala uporabo herbicida glifosat, za katerega obstaja sum, da povzroča raka. V Sloveniji ga od 1. oktobra ne bodo smeli več uporabljati na javnih površinah, na cestah in železnicah pa bo uporaba glifosata prepovedana 1. aprila 2021. Njegovo dokončno usodo bo leto pozneje zapečatila evropska komisija.

Deželni zbor avstrijske Koroške bo o spremembi zakona o fitofarmacevtskih sredstvih odločal v prihodnjih tednih, saj želijo, da bi čim hitreje začel veljati. Za prepoved so se zavzeli v stranki SPÖ (Socialdemokratski stranki Avstrije), ki jo vodi Peter Kaiser,sedanji deželni glavar. »Peter Kaiser želi narediti vse za zaščito zdravja prebivalcev, živali in okolja. Odgovorni smo tudi do naših otrok, vnukov in prihodnjih generacij, da bodo v prihodnosti imeli neokrnjeno naravo, zdravo okolje, čisto vodo in zrak,« so sporočili iz deželnega zbora avstrijske Koroške.

Prepoved bo veljala za zasebne uporabnike (kmete, lastnike vrtnarij), saj s koroškim zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih lahko dosežejo le te. Če bi želeli uporabo glifosata prepovedati širše, bi morala zakon o tem sprejeti zvezna vlada. V Avstriji je dovoljena uporaba 1289 pesticidov, od teh 355 za hišne in male vrtove. Po uvedbi prepovedi bodo na avstrijskem Koroškem od 355 pesticidov lahko uporabljali le še štirinajst.

Poškropili ves planet

V Sloveniji smo se v okviru Nacionalnega akcijskega programa in sklepov vlade iz novembra 2017 zavzeli za prepoved uporabe glifosata, a se dogovorili za ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. »Glifosat se uporablja kot herbicid za zatiranje plevela na kmetijskih in drugih površinah. Prepoved uporabe na javnih površinah (športna in golfska igrišča) bo začela veljati 1. oktobra, na cestah in železnicah pa bo uporaba glifosata prepovedana od 1. aprila 2021,« so povedali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Namesto herbicidov bodo morali na teh površinah uporabljati nekemične metode, kot so mehansko odstranjevanje, uporaba okopalnikov, mulčerjev, plevel pa bodo lahko odstranjevali tudi z vročo paro, peno in plinskimi gorilniki.

Mario Lešnik, predstojnik katedre za fitomedicino na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, opozarja, da je prav, da želimo uporabo glifosata omejiti, saj smo z njim v zadnjih letih poškropili ves planet. Lešnik bi uporabo glifosata prepovedal na nekmetijskih zemljiščih, na kmetijskih pa bi uporabo dovolil na primer na štiri leta: »Na domačih dvoriščih in vrtovih, kjer so površine majhne, plevela ni težko odstraniti ročno. Problem so velike kmetijske površine, na primer strnišča poljščin.«

Žični krtačniki dvigujejo prah

A fitofarmacevtska sredstva, ki bodo glifosat nadomestila, niso po njegovem mnenju nič manj škodljiva. »Francozi so analizirali kri delavcev, ki so plevel odstranjevali z glifosatom, in tistih, ki so plevel odstranjevali z ognjem. Delavci, ki so več ur delali z ožigalniki plevela, so bili še bolj izpostavljeni škodljivim snovem kot tisti, ki so z glifosatom škropili po predpisih,« pravi Lešnik.

V zadnjih mesecih ga za nasvet, kako in kaj po uveljavitvi prepovedi, kličejo od vsepovsod. Lešnik opozarja, da se bo strošek za odstranjevanje plevela v mestih (pločniki, poti) po prepovedi uporabe glifosata, zelo učinkovitega in poceni herbicida, povečal za najmanj štirikrat, če ne celo za petkrat, in bo znašal kar 1500 evrov na hektar. »Stroji za mehansko odstranjevanje plevela so zelo dragi in stanejo od 80 do 150.000 evrov. Pa še problematični so. Žični krtačniki, denimo, pri odstranjevanju plevela dvigujejo prah. Pogosta mehanska obdelava pomeni tudi večjo porabo fosilnih goriv,« opozarja Lešnik. Po njegovem mnenju do zdaj ni bilo nedvoumnega dokaza, da je glifosat karcinogen. »Glifosat je simbol upora proti kemikalijam, še posebno v kmetijstvu. Med herbicidi, ki so dovoljeni, imamo precej bolj strupene, kot je glifosat, pa tega nihče ne problematizira,« pravi sogovornik.

V Evropski uniji bo uporaba glifosata dovoljena do leta 2022. Takrat bo evropska komisija na podlagi znanstvenih študij odločila, ali bo podaljšala ali preklicala njegovo uporabo. »Evropska agencija za varno hrano in Evropska agencija za kemikalije sta ugotovili, da se glifosat ne razvršča kot rakotvoren in se lahko prodaja in uporablja v fitofarmacevtskih sredstvih za zatiranje plevela,« so pojasnili na uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V Sloveniji na leto porabimo okoli 90.000 kilogramov glifosata.

Članek:

https://www.delo.si/novice/okolje/avstrijska-koroska-prva-brez-glifosata-138959.html

 

Nevarni glifosat še vedno na poljih in ob cestah

V bitki s trajnimi pleveli (kot so slak, osat, sirek …), so se kmetje zatekli k uporabi totalnega herbicida. To sredstvo vsebuje glifosat, ki naj bi bil rakotvoren.

glifosat 1

M.V.
Mednarodna agencija je glifosat uvrstila na seznam verjetno rakotvornih snovi, evropski strokovnjaki ne.

Letos poleti je odmeval primer z ameriškega sodišča, v katerem je to dosodilo, da mora agrokemični velikan Monsanto moškemu, ki trdi, da je zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine. Tudi Mednarodna agencija za raziskave raka, ki je del Svetovne zdravstvene organizacije, je glifosat uvrstila na seznam verjetno rakotvornih snovi za ljudi. Na drugi strani pa Evropska agencija za varnost hrane še naprej vztraja, da to ne drži.

V Račah proizvedli ali nabavili 700 ton glifosata

Da bi bil ta dvom čim prej razrešen, si še posebej srčno želijo v Ekološki iniciativi Rače. Namreč, v podjetju Albaugh (nekdanjem Pinusu) v Račah so po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pred dvema letoma nabavili ali proizvedli več kot 700 ton te sporne snovi. V ekološki iniciativi so dodali, da Albaugh glifosata v Račah ne proizvaja, ampak ga uvozi iz tretjih držav, pripravlja pa herbicidne pripravke na osnovi glifosata (eden takih je na primer boom efekt).

glifosat 2

M.V.
Glifosat, najpogosteje uporabljen herbicid v kmetijstvu, ki je na trgu že od leta 1974.

Ne glede na to, ali v Račah glifosat proizvajajo ali samo uporabljajo za pripravo herbicidov, v ekološki iniciativi menijo: »Do nedvoumne ugotovitve glede rakotvornosti bi morali ravnati v skladu s previdnostnim načelom: če ne vemo, ali je glifosat rakotvoren, bi se morali obnašati preventivno, kakor da potencialno je.«

Izpostavljenost se že manjša

Glede izpostavljenosti glifosatu menijo, da je ta v Sloveniji velika. »Smo pa prepričani, da bi jo bilo s prehodom na alternativne načine zatiranja plevela vsaj na nekaterih področjih uporabe (na primer ob železniških tirih in avtocestah) mogoče hitro zmanjšati. Zato z zanimanjem spremljamo napoved Dejana Židana, ki je novembra lani še kot kmetijski minister najavil, da bo treba herbicid glifosat tudi v Sloveniji prepovedati – tudi v kmetijstvu, vendar šele ob prehodnem obdobju od treh do petih let.«

plevel, vrt, kmetovanje, kmet,

Dreamstime
Prepoved glifosata bi pomenila težave pri obvladovanju plevelov, saj alternative ni.

Manjšo uporabo totalnega herbicida, ki temelji na glifosatu, je zaradi sprejetih ukrepov že mogoče pričakovati. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so pojasnili, da je bila sprejeta prepoved uporabe na nekmetijskih površinah, kar je predstavljalo do 75 odstotkov celotne uporabe snovi. Sicer pa se količina prodaje glifosata giblje med 75 in 90 tonami letno.

Uprava za varno hrano je drugačnega mnenja

Nasprotno z ekološko iniciativo pa na upravi menijo, da je glifosat z vidika tveganja za okolje spoznan za dokaj neproblematično snov. »Izpostavljeno je bilo samo spiranje v podzemne vode na območjih, kjer obstaja možnost direktnega iztekanja v nižje plasti in vpliva na neciljne rastline.« Svoje prepričanje so utemeljili z rezultati monitoringov v Sloveniji, ki v okolju glifosata ne zaznavajo. »Prav tako ni zaznati njegovih ostankov v vzorcih živil. Prisotnost glifosata je bila odkrita le v nekaj vzorcih leče (uvoz iz Kanade), v vseh drugih vzorcih hrane pa ostanki glifosata niso bili zaznani (več kot 150 vzorcev v zadnjih petih letih). To pomeni, da so ljudje prek hrane zelo malo oziroma praktično niso izpostavljeni glifosatu. Glede na to, da je rakotvornost posledica dolgotrajne izpostavljenosti, je verjetnost, da bi bila določena oseba tej snovi kronično izpostavljena prek hrane, majhna.«

Članek:

https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ba78c7345ae3/nevarni-glifosat-se-vedno-na-poljih-in-ob-cestah

»Verjetno rakotvoren« glifosat Albaughu nosi dobiček

Raško podjetje je lani podvojilo prodajne prihodke. Če bo glifosat v EU prepovedan, ne bo škode, podjetju se odpirajo trgi zunaj EU

Rezultat iskanja slik za »Verjetno rakotvoren« glifosat Albaughu nosi dobiček

Raški Albaugh TKI, ki proizvaja herbicid Boom efekt, pripravljen na osnovi glifosata, ki mu je milijon državljanov Evropske unije izreklo nezaupnico zaradi suma, da je rakotvoren, je lani dosegel najboljši poslovni rezultat v zadnjih letih. Prihodke od prodaje je glede na leto 2016 skoraj podvojil na 32,8 milijona evrov in po dolgem času posloval tudi z dobičkom. Ta je znašal 348.000 evrov, medtem ko je podjetje še leto prej imelo 1,3 milijona evrov izgube.

Direktor Douglas A. Kaye v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Ajpesa, visoko rast pripisuje predvsem vstopu na nove trge in povečanju prodaje na dosedanjih zaradi pridobitve več prodajnih dovoljenj za nove izdelke. Lani je nekdanji Pinus, ki ga je leta 2015 za deset milijonov evrov kupila evropska podružnica ameriškega Albaugha, nadaljeval racionalizacijo operativnih stroškov. Dosegel jo je tudi z investicijami v tehnološko posodobitev proizvodnje in laboratorijske opreme za raziskave in razvoj novih proizvodov, za kar je odštel 1,2 milijona evrov. Zaposlil je 28 novih sodelavcev, konec lanskega leta je bilo tako 99 zaposlenih, kar je 22 več kot konec leta 2016.

Največjo rast prihodkov je podjetju prinesla prodaja sredstev za varstvo rastlin, ki tudi sicer predstavljajo največji, 95-odstotni delež prodaje, ki jih trži po državah EU in na trgih nekdanje Jugoslavije. Preostalih pet odstotkov prihodkov od prodaje je podjetje iztržilo s sežiganjem odpadkov, logističnimi storitvami za zunanje partnerje in drugimi posli.

Zakaj »verjetno rakotvoren«?

Mednarodna agencija za raziskave raka IARC, ki je eden od medvladnih organov Svetovne zdravstvene organizacije, je povzročila vihar, ko je marca leta 2015 glifosat uvrstila v skupino snovi, ki »verjetno« povzročajo raka pri ljudeh. Snovi s tega seznama bi morale biti prepovedane, vendar je glifosat še naprej globalno najbolje prodajan herbicid. Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) in več drugih nacionalnih agencij za presojo tveganj ga še vedno vključujejo med snovi, ki ne škodujejo človeškemu zdravju.

Čakajoč na soglasje za povečanje proizvodnje

Na slovenskem trgu, na katerem proda manj kot odstotek svojih proizvodov, je lani predvsem na račun stabilne prodaje herbicida Boom efekt, glavnega proizvoda, narejenega na osnovi glifosata, skoraj v celoti doseglo načrtovano prodajo kljub močni pozebi aprila, ko je bilo v sadjarstvu in vinogradništvu uničenih več kot dve tretjini nasadov, temu pa je poleti sledilo še zelo dolgo sušno obdobje.

Na drugih trgih EU prav tako največji delež prodaje predstavljajo proizvodi na osnovi glifosata, hkrati pa prihajajo v ospredje nove aktivne snovi, ki se uporabljajo v glavnem za žitarice, je razvidno iz letnega poročila. Na trgih nekdanje skupne države je Albaugh načrte presegel na Hrvaškem in Kosovu, medtem ko so mu slabe vremenske razmere to onemogočile v Srbiji, BiH in Makedoniji.

Maja lani je podjetje Agencijo RS za okolje (Arso) zaprosilo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za povečanje proizvodnje pesticidnih pripravkov s sedanjih 5000 na 24.500 ton. V vlogi je podjetje najprej navedlo, da bo glifosat v raški tovarni tudi sintetiziralo, za kar je sicer že do zdaj imelo dovoljenje, vendar tega ni počelo; tehnični glifosat uvaža iz Kitajske, v raškem obratu pa ga raztopi in razmeša v nižje koncentrirane končne produkte. Pred mesecem si je premislilo in se tej pravici odpovedalo, neuradno zato, ker se sinteza glifosata ne izplača. Na Arsu vlogo zaradi pomanjkanja kadra še vedno obravnavajo. Iz njihovega odgovora podjetju je razvidno, da so od njega zahtevali dopolnitev poročila o vplivih na okolje, ki ga na Arsu prav tako še pregledujejo.

Pozabljamo na previdnostno načelo

Dr. Boris Vezjak iz Ekološke iniciative Rače delovanje Albaugha v Račah spremlja z mešanimi občutki. »Večina krajanov v delovanju podjetja ne vidi prav nobene težave, drugi, a v izraziti manjšini, delovanju podjetja v tem majhnem kraju nasprotujejo. Še posebno vzbuja skrb vprašanje, ali je glifosat, njihov paradni izdelek, rakotvoren,« je dejal Vezjak in spomnil na ugotovitev Mednarodne agencije za raziskave raka IARC, ki je glifosat marca leta 2015 uvrstila med verjetno rakotvorne snovi.

Proizvodnja v Račah prav zato, ker se glifosat tam ne sintetizira, ampak zgolj meša, po njegovih besedah ni posebno okoljsko škodljiva, uporaba glifosata zaradi omenjenega suma rakotvornosti pa je drugo vprašanje. »V Ekološki iniciativi Rače upoštevamo načelo previdnosti, kar pomeni, da v našem delovanju želimo ravnati tako, kakor da je uporaba glifosata rakotvorna, dokler ni dokazano, da ni. Naša težava je, da omenjena tematika bistveno presega naše poslanstvo. Iz virov v podjetju vemo, da se Albaugh ob morebitni prepovedi uporabe v EU ne bo kar tako umaknil iz Rač, ampak se bo usmeril na ruske in azijske trge.« Direktor Douglas Kaye, ki je še novembra lani za Delo izjavil, da Albaugh v primeru prepovedi herbicida nima načrta B, zdaj pravi, da »upa in pričakuje, da bodo glifosat v Račah še dolgo proizvajali«. Ta je, kot pravi, »najpomembnejši in eden najvarnejših herbicidov v kmetijstvu«.

Prihodnje leto prepovedi na javnih površinah in za vrtičkarje

Evropska komisija je konec lanskega leta odobrila prodajo glifosata v EU za še prihodnjih pet let. Kakšna bo njegova usoda po tem, ni znano, a tudi v državah, ki so se najbolj goreče zavzemale za takojšnjo prepoved, kot je Francija, se zatika, kar je mogoče pripisati močnim farmacevtsko-kmetijskim lobističnim pritiskom in dejstvu, da na vidiku še ni primerljivo učinkovite, stroškovno in okoljsko sprejemljive alternative najpogosteje uporabljenemu herbicidu.

V Sloveniji bo prepoved uporabe glifosata in vseh drugih herbicidov na javnih površinah in za nepoklicne uporabnike začela veljati 1. oktobra prihodnje leto. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je zaradi te spremembe spremenila več kot 60 odločb o registraciji pesticidov.

Prepoved uporabe herbicidov tudi na cestah in železnicah bo začela veljati 1. aprila 2021, kmetje, ki porabijo manjši del glifosata, pa ga bodo lahko uporabljali do leta 2022, ko bo potekla veljavnost odločitve na ravni EU.

Iščejo se predvsem rešitve za nekemične metode zatiranja plevela tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. Projekt, ki bo namenjen iskanju najprimernejše alternative herbicidom, je še v postopku izbire.

Lani je prodaja pesticidov v Sloveniji prvič po treh letih upadla. Prodanih je bilo 1087 ton aktivnih snovi pesticidov, kar je za 12 ton oziroma šest odstotkov manj kot leto prej. Največ je bilo prodanih fungicidov, herbicidov, med katerimi je glavni glifosat – na leto se ga proda okoli 80 ton –, je bilo prodanih 235 ton.

Članek:

Glifosat škoduje čebelam, kaže nova študija

Herbicid glifosat deluje na rastlinske encime, zato velja, da naj ne bi vplival na živali. A nova študija kaže, da ni tako, saj vpliva na mikrobioto čebel, posledično so ranljivejše za infekcije. V Bayerju izsledke študije zavračajo.

Glifosat, ki že tako in tako nima pozitivnega slovesa, čeprav je med najbolj široko uporabljenimi herbicidi na svetu, dobiva nov minus.

Letos poleti je odmevala sodba ameriškega sodišča, ki je zloglasnemu Monsantu, ki je zdaj pod okriljem Bayerja, naložila plačilo več kot 240 milijonov evrov visoko odškodnino 46-letniku, ki je zaradi herbicida zbolel za rakom, ko ga je več let kot šolski vrtnar uporabljal pri svojem delu. Še več, proizvajalec naj bi po mnenju sodišča že desetletja vedel, da glifosat povzroča raka, čeprav nekateri znanstveniki to zanikajo in trdijo, da je tako neškodljiv kot kuhinjska sol.

Vseskozi je veljalo, da sredstvo za zatiranje plevela ne vpliva na živali, med njimi niti na čebele. A kot navajajo v reviji Science, kemikalije vplivajo na mikrobioto v čebeljem prebavnem traktu, zato so ranljivejše na infekcije. Raziskava daje nov potencialen vzrok za alarmantno zmanjševanje števila čebel po vsem svetu, pa tudi drugih pomembnih opraševalcev, kot so čmrlji.

Entomolog Fred Gould z državne univerze v Severni Karolini je za znanstveno revijo dejal, da študija postavlja dvome o splošnem prepričanju, da so živali imune na glifosat, ker herbicid ciljno vpliva le na celične mehanizme rastlin in nekaterih bakterij. Herbicid v rastlinah zavira encime, ključne za sintezo nekaterih aminokislin, živali teh encimov nimajo, ga pa imajo nekateri mikroorganizmi oziroma bakterije.

Kaj je pokazala študija

To so pod drobnogled vzeli Erick MottaKasie Raymann in Nancy Moran s teksaške univerze, ki so desetletja preučevali mikrobiotsko populacijo bakterij v prebavilih medonosne ali domače čebele (Apis mellifera). Za študijo so iz panja vzeli okoli 2000 čebel, ki so jih nahranili s sladkornim sirupom s količinami glifosata, podobnimi, ki bi jih čebele lahko užile ob normalnem prehranjevanju v naravi.

Po treh dneh od začetka izpostavitve so bile štiri glavne zdrave bakterije od osmih manj prisotne. Najbolj izpostavljena je bila bakterija Snodgrassella alvi, ki je ključna pri prebavi hrane in obrambi proti patogenom. Nekateri rezultati, kot navajajo v Science, so bili nenavadni, saj so čebele, ki so prejele največji odmerek strupa, imele normalnejšo mikrobioto kot tiste z manjšim. Moranova pojasnjuje, da je morda več čebel iz prve skupine pomrlo in so ostale samo najodpornejše.

V petrijevkah je več bakterij upočasnilo ali celo povsem ustavilo svojo rast ob prisotnosti herbicida. Zaradi spremembe so čebele postale ranljivejše za infekcije. V testiranju na nekaj sto čebelah je le 12 odstotkov čebel, hranjenih z glifosfatom, preživelo infekcijo z bakterijo Serratia marcescens, v primerjavi s 47-odstotnim preživetjem čebel, ki se s herbicidom niso hranile. Bakterija Snodgrassella alvi je del stene prebavil, ki vzpostavlja zaščitno pregrado in proizvaja kemične spojine, s katerimi se brani pred napadalnimi bakterijami, pojasnjuje Moranova.

Čmrlji imajo podobno mikrobioto kot medonosne čebele, zato Moranova meni, da bi glifosat tudi nanje podobno vplival.

Raziskava, objavljena v zborniku ameriške Nacionalne akademije za znanost (PNAS), sproža nova vprašanja, med drugim, ali glifosat, ki ga v nekoliko spremenjeni sestavi od ameriškega prodajajo tudi pri nas, vpliva na mikrobioto drugih živali skupaj s človekom, ki pa je, kot opozarja Miranova, izpostavljen precej nižjim količinam herbicida kot čebele. Potrebni so novi testi, še pravijo člani raziskovalne ekipe, vendar svetujejo, naj uporabniki herbicida ne škropijo po cvetočih rastlinah, ki jih rade obiskujejo čebele. »Ni to edina stvar, kriva za smrti čebel, a je nekaj, zaradi česar bi morali biti zaskrbljeni, saj glifosat uporabljajo povsod,« dodaja Motta.

image

 Bayer zavrača izsledke študije. Po njihovo ne podaja realnih dokazov. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters

Kaj pravi Bayer?

Bayerju so se odzvali pričakovano in izsledke zavrnili, češ da študija ne podaja realnih dokazov. »Nobena večja študija ni našla povezav med glifosatom in zdravjem čebel. Nova študija, objavljena v PNAS, tega ne spreminja. Ta študija  povezuje uporabo glifosata do težav mikrobov v prebavilih medonosnih čebel. Ne ponuja nobenega dokaza, da bi domnevni učinki lahko negativno vplivali na zdravje čebel v realnih razmerah na terenu. Prav tako je negotovo, ali bi čebele na odprtem v določenem časovnem obdobju absorbirale enake koncentracije substance,« komentirajo v globalnem koncernu. Kot dodajajo, ekipa ni upoštevala, da čebelarji uporabljajo antibiotike, ki lahko spreminjajo črevesno floro čebel in da je bil vzorec relativno majhen.

Kaj pravijo naši čebelarji

Pri nas največ glifosata porabita Slovenske železnice in Dars za zatiranje plevela ob progah oziroma cestah. Čeprav je vlada nekaj časa obljubljala takojšnjo prepoved, bo ta herbicid še nekaj let v uporabi tudi pri nas, a se mu nato obeta prepoved tudi na evropski ravni.

»Mi smo proti vsem pesticidom in herbicidom, ki škodujejo čebelam. Tu ni prostora za razprave. Enako je z glifosatom, če škoduje človeku, škoduje tudi čebelam,« poudari Vlado Auguštin iz Čebelarske zveze Slovenije. Upa, da bodo sledili ustrezni ukrepi, kakršni so bili pri nas tudi v primeru neonikotinoidov, ki so jih zakonodajalci že pred leti na pobudo čebelarjev prepovedali, saj so bili krivci za množične pomore čebeljih družin.

Glifosat je sredstvo, s katerim si je mogoče kovati velike zaslužke. Raški AlbaughTKI, ki proizvaja boom efekt, herbicid na osnovi glifosata, je lani dosegel najboljši poslovni rezultat v zadnjih letih. Prihodke od prodaje je glede na leto 2016 skoraj podvojil. V podjetju pričakujejo, da bodo tudi po prepovedi okoljsko sporni herbicid proizvajali še naprej. O tem boste lahko brali v jutrišnjem Delu in na naši spletni strani delo.si
Članek: