Več prometa, nov bencinski servis, novi zamaški na cesti

EOC družba za trgovino in SORS družba za posle z nepremičninami bosta ob pomoči občine Rače Fram gradila novo gospodarsko cono z nepremičninami in še bolj obremenila obstoječi avtocestni priključek Fram pred odcepom za Fram (levo) in Rače (desno).

Postavili bodo parkirišča za težka tovorna vozila z novim bencinski servisom.

To pomeni, da se bo po želji občine pot do naših domov v Framu, Račah ali kam drugje v okolici še podaljšala zaradi prometnih zamaškov in postala še nevarnejša.

Želeli ste, imejte! Želeli ste, imejte! Želeli ste, imejte! Želeli ste, imejte! 

Vir podatka:

http://www.race-fram.si/dokument.aspx?id=6370

 

 

Življenje ob sežigalnici nevarnih odpadkov v Račah

V Račah me je danes šokiralo, kako lahko nek Pinus, danes Albaugh, v zrak spušča ogromno svinjarije. In to sredi naselja, v bližini šole. Iz dimnikov se je valil gost črn dim, veter ga je nosil prozi severu.
Ali je res v času, ko se vsi zavedamo pomembnosti čistega okolja za zdravje nas in planeta možno, da se nek poslovni subjekt tako zaničljivo obnaša do vseh nas.

(Tekst, fotografije in video: Božidar Dokl)

 

 

 

 

Glifosat in rak na Dravskem polju

Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so pred kratkim predstavili poročilo o Incidenci raka na Dravskem polju s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih. V Račah obratuje tovarna Albaugh TKI d.o.o. (nekdaj Pinus Rače).  Tovarna med drugim proizvaja pripravke za zatiranje plevela, ki vsebujejo herbicid glifosat. Strokovnjakinje z Onkološkega inštituta so raziskavo izvedle po naročilu omenjene tovarne, zaradi naraščajoče zaskrbljenosti lokalnega prebivalstva, da na območju Rač prebivalci pogosteje zbolevajo za rakom med drugim tudi zaradi proizvodnje pripravkov na bazi glifosata.  V oddaji Intelekta Radia Slovenija je 16. 4. 2019 tekla razprava o poročilu Onkološkega inštituta in o glifosatu. V oddaji je sodelovala tudi predsednica Slovenskega toksikološkega društva. Oddaja je dostopna na  https://radioprvi.rtvslo.si/2019/04/glifosat-buri-duhove in https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta. Sicer je Slovensko toksikološko društvo na svojem 3. kongresu glifosatu namenilo sklop “Glifosat pod drobnogledom”. Zbornik tega kongresa je dostopen na  https://www.dropbox.com/s/guxe7qox5n0jrs7/Zbornik3simpslotoxend2692017.pdf?dl=0.

Vir:

http://tox.si/2019/04/24/glifosat-in-rak-na-dravskem-polju/

 

Rakave Rače

Med prebivalci Rač kljub tovarni pesticidov ni ugotovljenega povečanega števila primerov raka

V Račah proizvajajo tudi herbicid »Boom efekt«, katerega aktivna učinkovina je glifosat

Prebivalci Rač pri Mariboru so že dolgo zaskrbljeni zaradi morebitnih negativnih zdravstvenih vplivov industrije v njihovem kraju.

Gostijo namreč tovarno pesticidov, ki je dolga leta nosila ime Pinus Rače, preden jo je pred nekaj leti prevzela ameriška multinacionalka Albaugh, ki načrtuje nekajkratno povečanje proizvodnih kapacitet. Največji proizvodni hit tovarne je herbicid boom efekt z aktivno učinkovino glifosat, ki ga je Mednarodna agencija za raziskave raka uvrstila na seznam verjetno rakotvornih snovi.

Glifosat so leta 1974 razvili v zloglasnem Monsantu, ki ga še danes prodaja pod blagovno znamko Round-up, a je patent vmes potekel in priložnost so dobili tudi generični proizvajalci. Monsanto je v zadnjih šestih mesecih še posebej na udaru, saj so ameriške porote že v dveh primerih tožnikoma, ki sta po dolgoletni uporabi Round-upa zbolela za rakom, prisodile velikanske denarne odškodnine.

Prebivalci Rač so že daljši čas prepričani, da so tudi sami žrtev glifosata in da so na njihovem območju primeri rakavih obolenj nenavadno pogosti. Z družbo Albaugh so se zato dogovorili za financiranje raziskave, ki bi preverila njihove sume. Nalogo so zaupali Onkološkemu inštitutu, ki vodi enega najbolj celovitih in izčrpnih registrov raka na svetu. V sredo so epidemiologi z Onkološkega inštituta prebivalcem predstavili svoje ugotovitve.

Število na novo odkritih primerov raka na Dravskem polju se glede na njihove ugotovitve sicer povečuje, a povečuje se tudi drugod po Sloveniji, večinoma zaradi staranja prebivalstva.

Raziskave so se lotili tako, da so območje Dravskega polja razdelili na 40 manjših območij, nato pa preverjali, ali je na katerem od njih v obdobju med letoma 1985 in 2014 prihajalo do kopičenja primerov petih najbolj pogostih rakov oziroma tistih, ki jih najpogosteje povezujejo z glifosatom, denimo levkemij in ne-Hodgkinovega limfoma.

»V nobenem od 40 območij nismo za nobeno od preučevanih vrst opazili kopičenja rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika.« Izjema je bilo zgolj Kidričevo, kjer so za obdobje med letoma 2005 in 2014 opazili statistično značilno višje tveganje za pljučnega raka kot v okolici. »Za območje naselja Rače, drugih naselij v občini Rače-Fram in okoliških naselij nismo ugotovili statistično značilno večjega tveganja za katero koli vrsto raka.«

Pri tem so seveda poudarili, da na podlagi svojih ugotovitev ne morejo izključiti negativnega vpliva na druge zdravstvene izide, prav tako pa priporočajo tudi nadaljnje spremljanje obolevnosti, »saj se negativni učinki lahko še ne izražajo zaradi dolge dobe, ki je potrebna za razvoj rakavih obolenj«.

Vir:

https://www.mladina.si/190549/rakave-race/

 

Promet po Ljubljanski v Račah

PREJELI SMO

Prosim vas če lahko ob objavite moj pogled na  življenje ob Ljubljanski in Turnerjevi od Shella proti centru Rač. Promet se veča, kolone so daljše zaradi zapornic in vozniki divjajo. Stanje postaja nevzdržno. Kamionskega in tovornega prometa je ogromno, stekla v oknih naših hiš se tresejo. Shell Truck Center na odcepu za Ješenco je posebej moteč z veliko parkirišči (80) in pralnico kamionov.

Manjka samo še da se razširi. Promet in gnečo povečuje novi kavabar Terasa da o bencinski pumpi in parkirišču ne govorimo. Slišim da bo ob Ljubljanski še več prometa zaradi firme ALBAUGH. Če te ne povozi Gokopov kamion (kdo jim je dovolil vožnje skozi center? kdaj bodo nehali izčrpavati gramoznico?), se zaletiš v cisterne, ki se odpravljajo v centralno skladišče Petrola in ustavljajo promet. Včasih si pravim, da živimo v občini Rače-Fram pri Shellu in se mora kraj preimenovati. Naj nosi ime po Shellu, to si zasluži! Sprašujem se koliko denarja Shell in Petrol prispevata v občinsko blagajno in kaj imajo občani od njih razen smrada, hrupa, prometa in nevarnosti za življenje?

Rešitev je podvoz pod železniškimi tiri pri postaji, ampak že vrabci čivkajo da je imel župan možnost ga zgraditi 20 let. Pa nič. Da je odcep proti Ljubljanski in centru Rač postal zamašek pa niti podvoz ne more rešiti, če nekoč bo zgrajen. Napaka je bila storjena, bencinska pumpa bi morala imeti svoj priključek na avtocesto in občina svojega. Ker ga ni, pa nastajajo prometni zamaški že na krožišču pri Shellu. Vam pišem in prosim za objavo, ker sem zasledil na internetu da ste podobno opozarjali.

Lep pozdrav!

Anton Komat: “Tovarna glifosata v Račah je speča ekološka bomba”

Kljub temu, da so govorice o povezavi herbicida glifosata z rakom vse glasnejše, da sta v dveh tožbah v ZDA tožnika dobila milijonski odškodnini zaradi uporabe tega herbicida, se bo v primeru izdanega okoljevarstvenega dovoljenja proizvodnja v podjetju Albaugh v Račah povečala kar za 6-krat.

Sporen herbicid glifosat je morda končno dobil zadnji, če ne, pa vsaj predzadnji žebelj v krsto. Tožba proti korporaciji Monsanto, ki jo je pred časom sicer odkupil nemški Bayer, je na sodiščih v ZDA že dvakrat triumfirala v korist tožnikoma: v obeh primerih sta vrtnarja, ki sta s škropivom Roundup, v katerem se nahaja aktivna sestavina glifosat, uničevala plevel in pozneje zbolela za rakom. Dewayne Lee Johnson, ki je leta 2014 dobil globoke kožne razjede in Ne-Hodkinov limfom, bo tako od Bayerja dobil izplačanih 78,5 milijonov evrov. Rak v grlu je razvil tudi 70-letni vrtnar Edwin Hardeman. Pred dnevi je zvezna porota v San Franciscu tudi v njegovem primeru presodila, da je za razvoj raka v grlu bistveno prispeval omenjen herbicid.

Anton Komat: glifosat je kancerogeni kemični stvor

Kot je za naš osrednji spletni medij zapisal Anton Komat, znan slovenski okoljevarstvenik in kolumnist, je “tovarna v Račah speča ekološka bomba, saj se kadarkoli lahko zgodi nesreča, ki bo povzročila katastrofalno onesnaženje, “glifosat pa ni zgolj kancerogeni kemični stvor, ampak ima na vesti še številna druga obolenja in patološke spremembe fiziologije pri človeku.” Med njimi navaja denimo motnje v biosintezi proteinov, pomanjkanje nevrotransmiterjev, motnje metabolizma bakterij in rastlin, blokada aktivacije hormona D3, blokiranje esencialnih mikroelementov cinka, bakra in mangana, ki so zaradi glifosata izropani iz rastlin in jih posledično ne dobi tudi človek z uživanjem rastlinske hrane, motnje biosinteze sulfatov, zrušenje ravnovesja mikrobioma v črevesju zaradi antibiotičnega delovanja, ubijanje življenja v prsti v rizosferi, oslabljeno delovanje ščitnice ter odpornost na antibiotike pri bakterijah E. coli ter salmonela, in sicer že pri zelo nizkih koncentracijah.

Nevaren glifosat v naši neposredni bližini

Če ste mislili, da je to še eden onih primerov, s katerimi tu nimamo nič, da je pač tam nekje v daljavi, nas pa se tiče ravno toliko, kolikor o tem preberemo v medijih, ste v zmoti. Navsezadnje imamo le nekaj kilometrov iz Maribora tovarno s proizvodnjo glifosata podjetja Albaugh TKI, namerava proizvodnjo spornega herbicida povečati kar za šestkrat, za kar so že leta 2017 zaprosili za novo okoljevarstveno dovoljenje. In to kljub dejstvu, da je po Svetovni zdravstveni organizaciji glifosat uvrščen med »morebitno rakotvorne« snovi. Vse morebitne javne raziskave, opravljene s strani multinacionalk, ki proizvajajo zloglasen glifosat, so bile do nedavnega prepovedane za javnost, vse dokler ni sodišče v EU presodilo, da takšno početje ni v interesu zdravja populacije. Dotlej je zeleno luč prepovedi objave izsledkov omogočala Evropska agencija za varnost hrane (Efsa), prav tista organizacija, ki bi morala stopiti na stran ljudi, namesto kapitala, če se že proglaša za organizacijo, ki skrbi za varnost hrane. Razkritje dokumentov je onemogočala z izgovorom, da slednje ne bi bilo profitabilno za korporacije, ki proizvajajo glifosat.

Aktivisti bodo zahtevali prepoved uporabe glifosata v Sloveniji

Sicer se okrog tovarne Albaugh TKI v Račah dviga veliko prahu. Čeprav povezave ni mogoče potrditi, se ponuja ideja, da je visoko stopnjo rakavih obolenj na Osnovni šoli Rače mogoče pripisati bližini omenjene proizvodnje sedaj (vsaj po ameriških smernicah) dokazano rakotvornega glifosata. Velja omeniti, da v slovenski podružnici korporacije, ki ima proizvodnjo po vsem svetu, za naš portal niso mogli komentirati problematike glifosata, tudi v povezavi z podružnico v Račah, zato smo se obrnili na sedež podjetja v Švici. Na odgovore še čakamo. Kakšna bo usoda sporne proizvodnje pri nas, tako še ni jasno. “Edina pot odprave tega zla je popolna prepoved uporabe glifosata v Sloveniji, kar bomo aktivisti v kratkem tudi zahtevali,” zatrjuje Komat. Naj omenimo, da so herbicid prav tako prepovedali tudi v Franciji. O prihodnjih namerah glede nadaljnje proizvodnje glifosata v Sloveniji molčijo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer so pristojni za registracijo škropiv v Sloveniji, saj nam še niso posredovali svojega stališča glede proizvodnje glifosata v Sloveniji.

Od kod tolikšna obolevnost za rakom na lokalni osnovni šoli?

Pred leti so v Račah opazili, da je obolevnost za rakom zaposlenih na lokalni osnovni šoli izredno visoka. Kot so zapisali na strani Ekološke iniciative Rače, je aprila 2013 ravnatelj OŠ Rače, Jožef Jurič, člane sveta zavoda OŠ Rače seznanil s podatkom, da je od leta 1990 kar 22 zaposlenih na OŠ Rače zbolelo za rakavimi obolenji. Gre za stopnjo, ki je precej višja od stopenj obolevnosti v primerjavi z drugimi okoliškimi osnovnimi šolami. Vodstvo Občine Rače Fram je po besedah ravnatelja Juriča tedaj zavrnilo možnost sodelovanja in ni želelo financirati raziskave, ki bi poskušala poiskati razloge za tako visoko obolevnost za rakavimi obolenji med zaposlenimi na osnovni šoli. A kot kaže, se bo sedaj to spremenilo.

Kmalu razgrnitev raziskave na Onkološkem inštitutu

Po sicer neuradnih, a zanesljivih informacijah bodo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani v povezavi z Ekološko inciativo Rače kmalu razgrnili obsežno raziskavo, v kateri bodo skušali najti vzroke za visoko obolevnost za rakom v Račah in v okolici. Slednje so za nas potrdili tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani: “Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo v sklopu Registra raka RS izvedli epidemiološko raziskavo o pojavljanju raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače Fram in okoliških naseljih. Trenutno smo v fazi priprave javne predstavitve zaključnega poročila z rezultati raziskave, ki jo načrtujemo za pomlad,” so za osrednji mariborski spletni medij Maribor24 dejali na Onkološkem inštitutu.

Največja uporabnika glifosata: Dars in Slovenske železnice

Kot nam je zaupal Komat, se trenutno v Sloveniji uporablja 25 pripravkov, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Šokantno je dejstvo, da ga letno prodajo med 80 do 85 ton! Le kam romajo tone in tone strupenih odplak? “Strup se poliva vsepovsod, po njivah in javnih površinah, kot so ceste, parkirišča, železnice, parki, pokopališča, športna in otroška igrišča, med tlakovci na trgih in dvoriščih, po kolesarskih stezah in pešpoteh,” za Maribor24 pove Komat. Daleč največ ga porabita DARS in Slovenske železnice, ostalo porabijo komunalne službe, upravljavci javnih površin, neizobraženi državljani in kmetijstvo. V kmetijstvu največ glifosata porabijo v sadovnjakih in vinogradih, ker ne vstopa v stebla dreves in trte, zato pa uniči vse druge rastline. Glede na dejstvo, da je glifosat odlično topen v vodi, se ga zagotovo nekaj najde tudi v vinu. A kaj bi okolišili, najdemo ga praktično povsod, v vsaki točki vodnega kroga, tudi v zraku. “V ZDA je 75 % padavin kontaminiranih z glifosatom. Pred kontaminacijo ni varna nobena eko pridelava, ki ni pod streho! Ob ogromni letni količini porabljenega strupa je jasno, da je kontaminiran celoten ekosistem in da njegovo antibiotično delovanje uničuje rodnost prsti.”

https://maribor24.si/lokalno/anton-komat-tovarna-glifosata-v-racah-je-speca-ekoloska-bomba

Rače: zbiranje podpisov za takojšnje zaprtje tovarne Albaugh TKI

Prek spleta poteka zbiranje podpisov pod peticijo za prepoved uporabe, prodaje in proizvodnje rakotvornega glifosata v Sloveniji, posledično pa za takojšnje zaprtje tovarne Albough TKI v Račah.

Podpisniki navajajo, da bodo z zbranimi 5.000 podpisi v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona za prepoved uporabe, prodaje in proizvodnje glifosata v Sloveniji. In posledično zahtevali takojšnje zaprtje tovarne strupov v Račah.

Zapisali so še, da so končno tudi ameriška sodišča presodila, da glifosat v herbicidih povzroča raka. Znanstveniki pa so dokazali, da glifosat ni nevaren samo ljudem, temveč usodno škoduje tudi čebelam.

Večjo pozornost so namenili proizvodnji v nekdanjem Pinusu v Račah, ki je prešlo v last ameriškega lastnika.

Pri tem se opirajo na članek v Delu, objavljen v letu 2015, ko je avtorica Katerina Vidner Ferkov med drugim zapisala:

“Dennis Albaugh, ameriški »princ pesticidov«, kakor ga je poimenovala revija Forbes, je kupil kemično tovarno (prej Pinus) v Račah. Multimilijarder iz zvezne države Iowa s kmetijskimi kemikalijami konkurira po vsem svetu zloglasni multinacionalki Monsanto.

Med izdelki tovarne Albough TKI v Račah je tudi herbicid boom effect, ki vsebuje glifosat. Po napovedih bo globalni trg z glifosatom leta 2019 dosegel 8,79 milijarde dolarjev.

AVSTRIJA PREPOVEDALA UPORABO GLIFOSATA

Uporabo glifosata pa je pred dnevi prepovedala Avstrija. Tako je soglasno odločil Deželni zbor avstrijske Koroške. Avstrija je tako postala prva evropska regija, kjer se za zatiranje plevela ne sme uporabljati človeku škodljivih snovi.

Dežela Koroška se je na prepoved glifosata in drugih škodljivih herbicidov pripravljala že nekaj časa. Ob koncu lanskega leta je Evropska komisija pritrdila želji regije, da prepove glifosat in druge škodljive herbicide. Tako bodo lahko zasebniki na avstrijskem Koroškem namesto 355 pesticidov uporabljali samo 14 še dovoljenih.

Boj proti uporabi glifosata izvira predvsem iz raziskav, ki kažejo na hude negativne vplive herbicida na človekovo zdravje.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so o tem zapisali: “Izpostavljenost glifosatu povezujejo pri ljudeh predvsem z razvojem ne-Hodgkinovega limfoma.”

KAJ JE GLIFOSAT?

Glifosat (N-(fosfonometil) glicin) je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave, ki tekmuje s komercialnimi posevki po vsem svetu. Herbicid je leta 1970 odkril kemik John E. Franz, zaposlen v podjetju Monsanto. Monsanto je herbicid dal na trg leta 1970 pod imenom Roundup; zadnji komercialno pomemben patent Monsanta v ZDA je potekel leta 2000.

Glifosat so kmetje hitro sprejeli, še toliko bolj, ko je Monsanto ponudil proti glifosatu odporna semena, ki so pridelovalcem omogočila uničevati plevel brez škode za pridelek.

Neverjetno: Rakotvoren glifosat najdemo tudi v nekaterih znamkah piva, v hrani, tudi v plenicah.

Peticija je dostopna tukaj: https://www.pravapeticija.com

M. P.

Rače: Zbiranje podpisov za takojšnje zaprtje tovarne Albough TKI

 

V Sloveniji rakotvorni glifosfat mirno uporabljamo in proizvajamo v Račah

Kakšen absurd je Slovenija kot članica Evropske unije pripravljena sprejeti. V ZDA zaradi uporabe rakotvornega herbicida glifosat padajo več deset milijonov evrov težke odškodninske tožbe. V Sloveniji ga mirno uporabljamo.

 

Slovenija je namreč pri glasovanju na evropski ravni temu rakotvornemu zatiralcu plevela dala zeleno luč. Pri nas ga tudi proizvajamo. Podjetje Albaugh v Račah je lani proizvodnjo celo povečalo, in sicer za šest odstotkov. Trenutno v Sloveniji uporabljamo 25 pripravkov, ki vsebujejo rakotvorni glifosat. Letno ga gre v prodajo tudi do 85 ton.

Največ, od 75 do 85 odstotkov, se ga uporablja za vzdrževanje železnic, cest in občinskih javnih površin. Daleč največ ga porabita Dars in Slovenske železnice. Preostala poraba se razporedi med komunalne službe, upravljavce javnih površin, kmetijstvo in posameznike.

Komat Anton, naravovarstvenik in raziskovalec, je pojasnil negativne učinke glifosata za naše zdravje. “Moti delovanje ščitnice, povzroča izreden porast pojavnosti levkemije pri otrocih, tako imenovani ne-Hodgkinov limfom, ki je v 30 letih več za 80 odstotkov,” je dejal.

In ravno v Račah, kjer proizvajajo glifosat, so že pred leti opazili izjemno visoko obolevnost za rakom. Od leta 1990 je 22 ljudi zaposlenih na Osnovni šoli Rače zbolelo za različnimi rakavimi obolenji.

Povezava ali zgolj naključje?

Okoljevarstveniki vse bolj vpijejo, da podjetje v Račah pomeni ekološko bombo. Opozarjajo, da glifosat ni zgolj rakotvorna snov, kar je potrdila tudi Mednarodna agencija za raziskovanje raka, ampak lahko pri človeku povzroči številna druga obolenja in patološke spremembe.

Jožef Jurič, nekdanji ravnatelj OŠ Rače, pravi, da je v zadnjih 25 letih za rakom zbolelo 22 ljudi. Te podatke je svetu zavoda šole predstavil že pred šestimi leti. Stopnja obolevnosti z rakom je bila v primerjavi z drugimi okoliškimi osnovnimi šolami ogromna, je povedal.

Najprej so mislili, da so obolenja verjetno posledica onesnaževanja, kot največjega onesnaževalca so takrat navedli podjetje Pinus.

Zadevi je Jurič želel priti do dna

“Ustavilo se je pri tem, da bi morali za raziskavo plačati par 10 tisoč evrov. Tega denarja šola ni imela, občina pa ni hotela plačati,” je pojasnil Jurič.

Njegovo delo se končno nadaljuje. V povezavi z Ekološko inciativo Rače raziskavo opravljajo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Aleksander Zidanšek iz Ekološke iniciative Rače je pojasnil, da si iniciativa “želi objektivnih podatkov o obremenjenosti občanov z nevarnimi snovmi”.

Ni pa le v proizvodnji herbicidov, je še poudaril Zidanšek. Tu so lakirnica Magna, sežigalnica, letališče in tudi herbicid atrazin, ki se, čeprav je prepovedan že 17 let, še vedno uporablja.

Pa to še zdaleč ni vse. “V preteklosti je bilo precej divjih odlagališč nevarnih snovi, ki jih je država nameravala sanirati, znana je Kozoderčeva jama, potem je, preden je prišla sanacija, ta enostavno izginila iz načrtov za sanacijo,” je razložil Zidanšek.

Avtorji: VIDEO: Planet TV, Petra Vehovar

https://siol.net/novice/slovenija/v-sloveniji-rakotvorni-glifosfat-mirno-uporabljamo-video-494390

 

Zgledi: Avstrijska Koroška prva brez glifosata

Zasebnikom bodo prepovedali uporabo spornega herbicida. Pri nas najprej prepoved uporabe na javnih površinah.

Celovec – Avstrijska Koroška bo prva evropska regija, ki bo zasebnikom prepovedala uporabo herbicida glifosat, za katerega obstaja sum, da povzroča raka. V Sloveniji ga od 1. oktobra ne bodo smeli več uporabljati na javnih površinah, na cestah in železnicah pa bo uporaba glifosata prepovedana 1. aprila 2021. Njegovo dokončno usodo bo leto pozneje zapečatila evropska komisija.

Deželni zbor avstrijske Koroške bo o spremembi zakona o fitofarmacevtskih sredstvih odločal v prihodnjih tednih, saj želijo, da bi čim hitreje začel veljati. Za prepoved so se zavzeli v stranki SPÖ (Socialdemokratski stranki Avstrije), ki jo vodi Peter Kaiser,sedanji deželni glavar. »Peter Kaiser želi narediti vse za zaščito zdravja prebivalcev, živali in okolja. Odgovorni smo tudi do naših otrok, vnukov in prihodnjih generacij, da bodo v prihodnosti imeli neokrnjeno naravo, zdravo okolje, čisto vodo in zrak,« so sporočili iz deželnega zbora avstrijske Koroške.

Prepoved bo veljala za zasebne uporabnike (kmete, lastnike vrtnarij), saj s koroškim zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih lahko dosežejo le te. Če bi želeli uporabo glifosata prepovedati širše, bi morala zakon o tem sprejeti zvezna vlada. V Avstriji je dovoljena uporaba 1289 pesticidov, od teh 355 za hišne in male vrtove. Po uvedbi prepovedi bodo na avstrijskem Koroškem od 355 pesticidov lahko uporabljali le še štirinajst.

Poškropili ves planet

V Sloveniji smo se v okviru Nacionalnega akcijskega programa in sklepov vlade iz novembra 2017 zavzeli za prepoved uporabe glifosata, a se dogovorili za ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. »Glifosat se uporablja kot herbicid za zatiranje plevela na kmetijskih in drugih površinah. Prepoved uporabe na javnih površinah (športna in golfska igrišča) bo začela veljati 1. oktobra, na cestah in železnicah pa bo uporaba glifosata prepovedana od 1. aprila 2021,« so povedali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Namesto herbicidov bodo morali na teh površinah uporabljati nekemične metode, kot so mehansko odstranjevanje, uporaba okopalnikov, mulčerjev, plevel pa bodo lahko odstranjevali tudi z vročo paro, peno in plinskimi gorilniki.

Mario Lešnik, predstojnik katedre za fitomedicino na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, opozarja, da je prav, da želimo uporabo glifosata omejiti, saj smo z njim v zadnjih letih poškropili ves planet. Lešnik bi uporabo glifosata prepovedal na nekmetijskih zemljiščih, na kmetijskih pa bi uporabo dovolil na primer na štiri leta: »Na domačih dvoriščih in vrtovih, kjer so površine majhne, plevela ni težko odstraniti ročno. Problem so velike kmetijske površine, na primer strnišča poljščin.«

Žični krtačniki dvigujejo prah

A fitofarmacevtska sredstva, ki bodo glifosat nadomestila, niso po njegovem mnenju nič manj škodljiva. »Francozi so analizirali kri delavcev, ki so plevel odstranjevali z glifosatom, in tistih, ki so plevel odstranjevali z ognjem. Delavci, ki so več ur delali z ožigalniki plevela, so bili še bolj izpostavljeni škodljivim snovem kot tisti, ki so z glifosatom škropili po predpisih,« pravi Lešnik.

V zadnjih mesecih ga za nasvet, kako in kaj po uveljavitvi prepovedi, kličejo od vsepovsod. Lešnik opozarja, da se bo strošek za odstranjevanje plevela v mestih (pločniki, poti) po prepovedi uporabe glifosata, zelo učinkovitega in poceni herbicida, povečal za najmanj štirikrat, če ne celo za petkrat, in bo znašal kar 1500 evrov na hektar. »Stroji za mehansko odstranjevanje plevela so zelo dragi in stanejo od 80 do 150.000 evrov. Pa še problematični so. Žični krtačniki, denimo, pri odstranjevanju plevela dvigujejo prah. Pogosta mehanska obdelava pomeni tudi večjo porabo fosilnih goriv,« opozarja Lešnik. Po njegovem mnenju do zdaj ni bilo nedvoumnega dokaza, da je glifosat karcinogen. »Glifosat je simbol upora proti kemikalijam, še posebno v kmetijstvu. Med herbicidi, ki so dovoljeni, imamo precej bolj strupene, kot je glifosat, pa tega nihče ne problematizira,« pravi sogovornik.

V Evropski uniji bo uporaba glifosata dovoljena do leta 2022. Takrat bo evropska komisija na podlagi znanstvenih študij odločila, ali bo podaljšala ali preklicala njegovo uporabo. »Evropska agencija za varno hrano in Evropska agencija za kemikalije sta ugotovili, da se glifosat ne razvršča kot rakotvoren in se lahko prodaja in uporablja v fitofarmacevtskih sredstvih za zatiranje plevela,« so pojasnili na uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V Sloveniji na leto porabimo okoli 90.000 kilogramov glifosata.

Članek:

https://www.delo.si/novice/okolje/avstrijska-koroska-prva-brez-glifosata-138959.html

 

Nevarni glifosat še vedno na poljih in ob cestah

V bitki s trajnimi pleveli (kot so slak, osat, sirek …), so se kmetje zatekli k uporabi totalnega herbicida. To sredstvo vsebuje glifosat, ki naj bi bil rakotvoren.

M.V.

Mednarodna agencija je glifosat uvrstila na seznam verjetno rakotvornih snovi, evropski strokovnjaki ne.

Letos poleti je odmeval primer z ameriškega sodišča, v katerem je to dosodilo, da mora agrokemični velikan Monsanto moškemu, ki trdi, da je zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine. Tudi Mednarodna agencija za raziskave raka, ki je del Svetovne zdravstvene organizacije, je glifosat uvrstila na seznam verjetno rakotvornih snovi za ljudi. Na drugi strani pa Evropska agencija za varnost hrane še naprej vztraja, da to ne drži.

V Račah proizvedli ali nabavili 700 ton glifosata

Da bi bil ta dvom čim prej razrešen, si še posebej srčno želijo v Ekološki iniciativi Rače. Namreč, v podjetju Albaugh (nekdanjem Pinusu) v Račah so po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pred dvema letoma nabavili ali proizvedli več kot 700 ton te sporne snovi. V ekološki iniciativi so dodali, da Albaugh glifosata v Račah ne proizvaja, ampak ga uvozi iz tretjih držav, pripravlja pa herbicidne pripravke na osnovi glifosata (eden takih je na primer boom efekt).

M.V.

Glifosat, najpogosteje uporabljen herbicid v kmetijstvu, ki je na trgu že od leta 1974.

Ne glede na to, ali v Račah glifosat proizvajajo ali samo uporabljajo za pripravo herbicidov, v ekološki iniciativi menijo: »Do nedvoumne ugotovitve glede rakotvornosti bi morali ravnati v skladu s previdnostnim načelom: če ne vemo, ali je glifosat rakotvoren, bi se morali obnašati preventivno, kakor da potencialno je.«

Izpostavljenost se že manjša

Glede izpostavljenosti glifosatu menijo, da je ta v Sloveniji velika. »Smo pa prepričani, da bi jo bilo s prehodom na alternativne načine zatiranja plevela vsaj na nekaterih področjih uporabe (na primer ob železniških tirih in avtocestah) mogoče hitro zmanjšati. Zato z zanimanjem spremljamo napoved Dejana Židana, ki je novembra lani še kot kmetijski minister najavil, da bo treba herbicid glifosat tudi v Sloveniji prepovedati – tudi v kmetijstvu, vendar šele ob prehodnem obdobju od treh do petih let.«

Dreamstime

Prepoved glifosata bi pomenila težave pri obvladovanju plevelov, saj alternative ni.

Manjšo uporabo totalnega herbicida, ki temelji na glifosatu, je zaradi sprejetih ukrepov že mogoče pričakovati. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so pojasnili, da je bila sprejeta prepoved uporabe na nekmetijskih površinah, kar je predstavljalo do 75 odstotkov celotne uporabe snovi. Sicer pa se količina prodaje glifosata giblje med 75 in 90 tonami letno.

Uprava za varno hrano je drugačnega mnenja

Nasprotno z ekološko iniciativo pa na upravi menijo, da je glifosat z vidika tveganja za okolje spoznan za dokaj neproblematično snov. »Izpostavljeno je bilo samo spiranje v podzemne vode na območjih, kjer obstaja možnost direktnega iztekanja v nižje plasti in vpliva na neciljne rastline.« Svoje prepričanje so utemeljili z rezultati monitoringov v Sloveniji, ki v okolju glifosata ne zaznavajo. »Prav tako ni zaznati njegovih ostankov v vzorcih živil. Prisotnost glifosata je bila odkrita le v nekaj vzorcih leče (uvoz iz Kanade), v vseh drugih vzorcih hrane pa ostanki glifosata niso bili zaznani (več kot 150 vzorcev v zadnjih petih letih). To pomeni, da so ljudje prek hrane zelo malo oziroma praktično niso izpostavljeni glifosatu. Glede na to, da je rakotvornost posledica dolgotrajne izpostavljenosti, je verjetnost, da bi bila določena oseba tej snovi kronično izpostavljena prek hrane, majhna.«

Članek:

https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ba78c7345ae3/nevarni-glifosat-se-vedno-na-poljih-in-ob-cestah