»Verjetno rakotvoren« glifosat Albaughu nosi dobiček

Raško podjetje je lani podvojilo prodajne prihodke. Če bo glifosat v EU prepovedan, ne bo škode, podjetju se odpirajo trgi zunaj EU

Raški Albaugh TKI, ki proizvaja herbicid Boom efekt, pripravljen na osnovi glifosata, ki mu je milijon državljanov Evropske unije izreklo nezaupnico zaradi suma, da je rakotvoren, je lani dosegel najboljši poslovni rezultat v zadnjih letih. Prihodke od prodaje je glede na leto 2016 skoraj podvojil na 32,8 milijona evrov in po dolgem času posloval tudi z dobičkom. Ta je znašal 348.000 evrov, medtem ko je podjetje še leto prej imelo 1,3 milijona evrov izgube.

Direktor Douglas A. Kaye v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Ajpesa, visoko rast pripisuje predvsem vstopu na nove trge in povečanju prodaje na dosedanjih zaradi pridobitve več prodajnih dovoljenj za nove izdelke. Lani je nekdanji Pinus, ki ga je leta 2015 za deset milijonov evrov kupila evropska podružnica ameriškega Albaugha, nadaljeval racionalizacijo operativnih stroškov. Dosegel jo je tudi z investicijami v tehnološko posodobitev proizvodnje in laboratorijske opreme za raziskave in razvoj novih proizvodov, za kar je odštel 1,2 milijona evrov. Zaposlil je 28 novih sodelavcev, konec lanskega leta je bilo tako 99 zaposlenih, kar je 22 več kot konec leta 2016.

Največjo rast prihodkov je podjetju prinesla prodaja sredstev za varstvo rastlin, ki tudi sicer predstavljajo največji, 95-odstotni delež prodaje, ki jih trži po državah EU in na trgih nekdanje Jugoslavije. Preostalih pet odstotkov prihodkov od prodaje je podjetje iztržilo s sežiganjem odpadkov, logističnimi storitvami za zunanje partnerje in drugimi posli.

Zakaj »verjetno rakotvoren«?

Mednarodna agencija za raziskave raka IARC, ki je eden od medvladnih organov Svetovne zdravstvene organizacije, je povzročila vihar, ko je marca leta 2015 glifosat uvrstila v skupino snovi, ki »verjetno« povzročajo raka pri ljudeh. Snovi s tega seznama bi morale biti prepovedane, vendar je glifosat še naprej globalno najbolje prodajan herbicid. Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) in več drugih nacionalnih agencij za presojo tveganj ga še vedno vključujejo med snovi, ki ne škodujejo človeškemu zdravju.

Čakajoč na soglasje za povečanje proizvodnje

Na slovenskem trgu, na katerem proda manj kot odstotek svojih proizvodov, je lani predvsem na račun stabilne prodaje herbicida Boom efekt, glavnega proizvoda, narejenega na osnovi glifosata, skoraj v celoti doseglo načrtovano prodajo kljub močni pozebi aprila, ko je bilo v sadjarstvu in vinogradništvu uničenih več kot dve tretjini nasadov, temu pa je poleti sledilo še zelo dolgo sušno obdobje.

Na drugih trgih EU prav tako največji delež prodaje predstavljajo proizvodi na osnovi glifosata, hkrati pa prihajajo v ospredje nove aktivne snovi, ki se uporabljajo v glavnem za žitarice, je razvidno iz letnega poročila. Na trgih nekdanje skupne države je Albaugh načrte presegel na Hrvaškem in Kosovu, medtem ko so mu slabe vremenske razmere to onemogočile v Srbiji, BiH in Makedoniji.

Maja lani je podjetje Agencijo RS za okolje (Arso) zaprosilo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za povečanje proizvodnje pesticidnih pripravkov s sedanjih 5000 na 24.500 ton. V vlogi je podjetje najprej navedlo, da bo glifosat v raški tovarni tudi sintetiziralo, za kar je sicer že do zdaj imelo dovoljenje, vendar tega ni počelo; tehnični glifosat uvaža iz Kitajske, v raškem obratu pa ga raztopi in razmeša v nižje koncentrirane končne produkte. Pred mesecem si je premislilo in se tej pravici odpovedalo, neuradno zato, ker se sinteza glifosata ne izplača. Na Arsu vlogo zaradi pomanjkanja kadra še vedno obravnavajo. Iz njihovega odgovora podjetju je razvidno, da so od njega zahtevali dopolnitev poročila o vplivih na okolje, ki ga na Arsu prav tako še pregledujejo.

Pozabljamo na previdnostno načelo

Dr. Boris Vezjak iz Ekološke iniciative Rače delovanje Albaugha v Račah spremlja z mešanimi občutki. »Večina krajanov v delovanju podjetja ne vidi prav nobene težave, drugi, a v izraziti manjšini, delovanju podjetja v tem majhnem kraju nasprotujejo. Še posebno vzbuja skrb vprašanje, ali je glifosat, njihov paradni izdelek, rakotvoren,« je dejal Vezjak in spomnil na ugotovitev Mednarodne agencije za raziskave raka IARC, ki je glifosat marca leta 2015 uvrstila med verjetno rakotvorne snovi.

Proizvodnja v Račah prav zato, ker se glifosat tam ne sintetizira, ampak zgolj meša, po njegovih besedah ni posebno okoljsko škodljiva, uporaba glifosata zaradi omenjenega suma rakotvornosti pa je drugo vprašanje. »V Ekološki iniciativi Rače upoštevamo načelo previdnosti, kar pomeni, da v našem delovanju želimo ravnati tako, kakor da je uporaba glifosata rakotvorna, dokler ni dokazano, da ni. Naša težava je, da omenjena tematika bistveno presega naše poslanstvo. Iz virov v podjetju vemo, da se Albaugh ob morebitni prepovedi uporabe v EU ne bo kar tako umaknil iz Rač, ampak se bo usmeril na ruske in azijske trge.« Direktor Douglas Kaye, ki je še novembra lani za Delo izjavil, da Albaugh v primeru prepovedi herbicida nima načrta B, zdaj pravi, da »upa in pričakuje, da bodo glifosat v Račah še dolgo proizvajali«. Ta je, kot pravi, »najpomembnejši in eden najvarnejših herbicidov v kmetijstvu«.

Prihodnje leto prepovedi na javnih površinah in za vrtičkarje

Evropska komisija je konec lanskega leta odobrila prodajo glifosata v EU za še prihodnjih pet let. Kakšna bo njegova usoda po tem, ni znano, a tudi v državah, ki so se najbolj goreče zavzemale za takojšnjo prepoved, kot je Francija, se zatika, kar je mogoče pripisati močnim farmacevtsko-kmetijskim lobističnim pritiskom in dejstvu, da na vidiku še ni primerljivo učinkovite, stroškovno in okoljsko sprejemljive alternative najpogosteje uporabljenemu herbicidu.

V Sloveniji bo prepoved uporabe glifosata in vseh drugih herbicidov na javnih površinah in za nepoklicne uporabnike začela veljati 1. oktobra prihodnje leto. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je zaradi te spremembe spremenila več kot 60 odločb o registraciji pesticidov.

Prepoved uporabe herbicidov tudi na cestah in železnicah bo začela veljati 1. aprila 2021, kmetje, ki porabijo manjši del glifosata, pa ga bodo lahko uporabljali do leta 2022, ko bo potekla veljavnost odločitve na ravni EU.

Iščejo se predvsem rešitve za nekemične metode zatiranja plevela tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. Projekt, ki bo namenjen iskanju najprimernejše alternative herbicidom, je še v postopku izbire.

Lani je prodaja pesticidov v Sloveniji prvič po treh letih upadla. Prodanih je bilo 1087 ton aktivnih snovi pesticidov, kar je za 12 ton oziroma šest odstotkov manj kot leto prej. Največ je bilo prodanih fungicidov, herbicidov, med katerimi je glavni glifosat – na leto se ga proda okoli 80 ton –, je bilo prodanih 235 ton.

Članek:

https://www.delo.si/novice/okolje/verjetno-rakotvoren-glifosat-albaughu-nosi-dobicek-95355.html

Niso podaljšali glifosata

Dobra novica – ki je presenetljivo ne najdem v naših medijih: spletna stran Natural Society je že pred dnevi sporočila, da je Evropska komisija glasovala proti podaljšanju herbicida glifosat (Monsanto RoundUp) za uporabo v Evropi za naslednjih 15 let .
Licenca za glifosat poteče junija letos.
Za prepoved je glasovalo 36 poslancev, 6 jih je bilo proti prepoved, 18 pa jih ni glasovalo. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako so glasovali naši predstavniki? Razlog za glasovanje proti je sedaj dokazano karcinogeno delovanje tega herbicida.

Glifosat deluje kot herbicid, ker v rastlinah zavira encime, vpleten v sintezo aromatskih aminokislin tirozina, triptofana in fenilalanina; še več, pri plevelu moti delovanje 25 encimskih sistemov, torej blokira natančno določene fiziološke funkcije. Njegovo ciljno delovanje na plevel zniža vnos železa za 50 %, magnezija in cinka za 80 do 90 % in mangana za 80 %. Zaradi motenj presnove plevel zamre, z njim vred pa tudi številne fotosintetske zemeljske bakterije, v katerih potekajo enaki fiziološki procesi. Enako se dogaja kulturnim rastlinam, ki pridejo v stik s herbicidom.
Manj znano pa je, da na enak način deluje tudi na naše koristne probiotične bakterije v črevesju (mikrobiom), ki so bistvenega pomena za naše zdravje. Posledice so grozljive, enormen porast raznih kroničnih bolezni med prebivalstvom, od “prepuščajočega črevesja”, kolitisa, Chronove bolezni in drugih črevesnih bolezni!
Ste vedeli, da to toksično kemikalijo izdelujejo tudi v Sloveniji? Boom efekt iz Rač je konkurent Monsantovemu herbicidu Round up za gensko spremenjene rastline. Kako je to sploh možno?

► Ding Ding! EU Committee Votes AGAINST Renewal of Glyphosate Herbicide. Natural Society.

Povzeli smo zapis: http://www.rtvslo.si/blog/doba/niso-podaljsali-glifosata/106602

 

Pesticidi kupili Rače, adijo pamet

Ameriški princ pesticidov Račam prinaša novo upanje

Novica Mihajlović

17.02.2015  22:30  /  Finance 34/2015

Dennis Albaugh je kupil Pinus v Račah, zdaj namerava tam postaviti proizvodnjo herbicidov za celotno Evropo

Dennis Albaugh je »težak« okoli milijardo evrov in je navdušen nad okretnostjo slovenske države. Foto: osebni arhiv

»To, da je Pinus kupil Američan, ki letno ustvari skoraj toliko prihodkov kot Krka, je za nas izjemna novica. Če ne bi bilo ameriškega vlagatelja, bi tovarna odšla v zgodovino,« je po srečanju z novim lastnikom Pinusa Dennisom Albaughom dejal Branko Ledinek, župan občine Rače-Fram. Pinus bo še naprej izdeloval svoj kronski herbicid pod blagovno znamko Boom efekt, Albaugh pa napoveduje nove zaposlitve, zlasti visoko usposobljenih ljudi.

Američan Dennis Albaugh je lastnik podjetja Albaugh Inc., ki izdeluje kemikalije za zaščito rastlin, po novem pa je lastnik tudi Pinusa TKI iz Rač. Slovensko podjetje, ki je bilo v precejšnjih finančnih težavah, je Albaugh – v ameriških medijih mu radi rečejo princ pesticidov – kupil od Igorja J. Pogačarja. Kupnine novi lastniki ne razkrivajo, zanikajo pa, da znaša 28 milijonov evrov, kot smo poročali pred časom, velika večina kupnine pa gre tako ali tako bankam upnicam. Kot nam je v telefonskem pogovoru zaupal Albaugh, je ustrezno podjetje, ki bi ga prevzel v Evropi, iskal že dalj časa, od zamisli do nakupa Pinusa pa sta minili dve leti. Pogajanja o nakupu družbe so trajala leto dni.

1,2 milijarde evrovprihodkov na leto ustvari ameriški lastnik Pinusa iz Rač.

»Vaši so imeli naprodaj nekaj, kar sem že dolgo želel kupiti. Pogajanja niso bila niti malo lahka, a uspelo nam je in po novem se bo družba imenovala Albaugh TKI. Komaj sem prišel sem, a že čutim, da mi je to podjetje kot otrok,« je o nakupu svojega prvega proizvodnega obrata Evropi povedal Albaugh in poudaril, da je z nakupom prišel tudi do 30 hektarjev zemljišča, ki je v lasti Pinusa.

Velik skoraj kot Krka, obvladuje velik del sveta

Z okoli 1,2 milijarde evrov letnih prihodkov je Albaugh, merjeno v prihodkih, velik približno toliko kot novomeški farmacevt Krka. Družba, ki jo je naš sogovornik ustanovil leta 1979 v domači kleti v Ankenyju v Iowi, ima danes proizvodne obrate v ZDA, Argentini, Braziliji, Mehiki in na Kitajskem. Albaugh po vsem svetu zaposluje od 2.400 do 2.900 ljudi. V Račah je trenutno 76 zaposlenih in Albaugh nam je obljubil, da jih bo vse obdržal, za začetek se bodo posvečali predvsem proizvodnji svojega kronskega izdelka, herbicida, med uporabniki znanega pod blagovno znamko Boom efekt.

»Z dodajanjem novih programov bomo zagotovo potrebovali tudi nove zaposlene, tempo novih zaposlitev bo seveda odvisen predvsem od uspeha v prodaji. Zagotovo pa bodo nova delovna mesta bolj primerna za visoko usposob­ljene kadre,« nam je povedal Albaugh.

V Račah si lahko le želijo, da bo pri nas kot v Mehiki

Kako hitro nameravajo povečevati proizvodnjo v Račah, sogovornik ni želel razkriti, je pa namignil, da ga ob nakupu družbe v Sloveniji prevevajo podobni občutki kot takrat, ko je kupoval tovarno v Mehiki. »Na tisto tovarno sem tudi gledal kot na svojega otroka, na začetku smo imeli v Mehiki 112 zaposlenih, danes pa jih je tam 352, tu imam podobne občutke,« pravi Albaugh, čeprav se zaveda, da je okoljska zakonodaja v Evropski uniji precej strožja kot kjerkoli v Ameriki ali na Kitajskem, kjer je vajen poslovati.

Okretni občina in država ter lepe ceste

Razlog za optimizem ob vstopu v slovensko poslovno okolje Albaughu daje izredna kooperativnost lokalnih in državnih oblasti ter za njegova pričakovanja presenetljivo dobro razvita infrastruktura.

»Prav navdušen sem nad podporo in pomočjo, ki so nam jo ponudili predstavniki lokalnih in državnih oblasti,« pravi Albaugh. Pred svojim včerajšnjim prvim prihodom v Slovenijo je Albaugh že bil v sosednji Avstriji, že na prvi pogled pa ga je pri nas navdušila nepričakovano dobro razvita infrastruktura in lepo urejene ceste.

Za Rače je vsako delovno mesto zlata vredno

Župan Rač Branko Ledinek pravi, da so v Račah kemijske industrije vajeni, zato ostrega nasprotovanja raznih lokalnih iniciativ ne pričakuje.

»Če Američan ne bi prišel, bi šel Pinus zagotovo na smetišče zgodovine. Pri nas imamo 14,4-odstotno brezposelnost in ta naložba je super novica,« pravi Ledinek. Priznal je, da je občina novemu vlagatelju šla na roko po najboljših močeh, Pinusu so celo odpustili 30 odstotkov neplačanih terjatev, čeprav tega od njih novi kupec sploh ni pričakoval.

»Civilnih iniciativ se ne bojimo, normalnih ljudi taka tovarna sploh ne moti. Upam si staviti, da je 95 odstotkov piscev takšnih in drugačnih pobud zaposlenih v javnem sektorju, imajo varno službo in dovolj časa za pisanje takih pobud, drugih ljudi pa nova delovna mesta ne motijo,« pravi Ledinek.

Princ pesticidov vidi posel, kjer drugi obupajo

Albaughovi prvi koraki v poslu so se začeli precej štorasto, prva cisterna, ki si jo je leta 1979 sposodil za prvo dobavo herbicida, je tako puščala, da jo je do kupca pripeljal prazno. To ga ni prestrašilo in danes je njegov stoodstotni delež v njegovem podjetju vreden okoli milijardo evrov. Ko so se ob koncu prejšnjega tisočletja njegovi močnejši tekmeci začeli množično umikati iz propadle Argentine, je Albaugh stopil v prazen prostor in za deset milijonov dolarjev in 12 milijonov v zalogah kupil argentinsko tovarno, ki je izdelovala glifosat, aktivno sestavino v razvpitem Monsantovem herbicidu roun­dup. Glifosat je dolgo veljal za najbolje prodajano kemikalijo v kmetijskem poslu z ocenjeno vrednostjo trga v višini tri milijarde dolarjev.

Članek je izšel v tiskani izdaji 18.02.2015, št. 34/2015 .